Post

POST – POT DO ZDRAVJA     

Postenje omogoči telesu, da se očisti strupov, napolni z energijo in se reši mnogih zdravstvenih težav. Če le ni že prepozno. Pravilno opravljen post lahko uravna previsok krvni pritisk, holesterol, diabetes tipa 2, prekomerno telesno težo, prebavne težave in mnoge druge, tudi zelo resne bolezni, ki včasih veljajo za brezizhodne situacije. So ljudje, ki jim je uradna medicina napovedala le še nekaj tednov življenja in so s postenjem popolnoma ozdraveli – tudi Slovenci.

V omenjenih virih navajajo izkušnje gospe Marije Markič, ki je poznana po tem, da je s postom odpravila raka in druge zdravstvene težave. Ko je po postu prišla na kontrolo, so izvidi potrdili, da je popolnoma zdrava. Besede njenega zdravnika: »Gospa, popolnoma ste zdravi! Lahko vam samo čestitam in si želim, da bi to, kar ste storili vi, naredil zase vsak človek. Ljudje ponavadi mislijo, da je vse odvisno od nas zdravnikov. Če bi vsak sam naredil toliko zase, kot ste vi, bi bilo veliko manj umrljivosti in bolezni, pa tudi vrst v naših ordinacijah. Ker je pacientov preveč, se posamezniku sploh ne moremo posvetiti.« Ni veliko zdravnikov takih, ki bi spodbujali naravne metode zdravljenja. 

V sodobni medicini je klasični zdravilni post izgubil svoj pomen. Koristno bi se bilo postiti ob prvem znaku bolezni. Dlje kot odlašamo, težja je pot do zdravja. Vsa bitja imajo obdobja, ko se postijo ali nagonsko ali instinktivno. Zato post ni terapija, ki jo lahko izvaja le izkušen strokovnjak. Ljudje se postijo, odkar obstaja človeštvo. Najlaže se je postiti v skupini (v Sloveniji od leta 2005 skupinske poste vodi Marjan Videnšek z zavodom Preporod). Mnogi se postijo samostojno v preventivne ali kurativne namene.

Vsekakor se je treba pred prvim postom poučiti o poteku, da dosežemo zdravilni učinek. Post je zdravilen in dobrodejen le, če je pravilno opravljen in traja največ sedem dni. Moramo se zavedati, da telo med postom porablja zaloge svojih hranilnih snovi, prebavila in mnogi drugi organi pa lahko počivajo. Če bi se radi postili daljše časovno obdobje, se postite en teden, prekinite post za nekaj dni in zopet nadaljujte, dokler čutite potrebo po tem. Daljše obdobje postenja je lahko nevarno, saj telo nima možnosti, da bi obnovilo zaloge elementov in začne porabljati lastno tkivo, ki se zaradi tega ne more več obnavljati. Posledice se pa lahko pokažejo šele čez nekaj let.

Zaradi procesov razstrupljanja se navadno v začetku posta počutimo zelo slabo. Telo začne z izločanjem odpadnih snovi, saj nima več dela s prebavo in presnovo zaužite hrane. Šele ko se izloči večja količina strupov, se nam povrne energija, postanemo lahkotni, polni optimizma in dobre volje, saj je tudi telo spočito. Zato je priporočljivo, da svoje telo očistimo vsaj enkrat letno. Tudi vse religije poznajo obdobja, ko se telo razstruplja. Post torej ne pomeni, da se moramo za vselej odpovedati svojim prijetnim razvadam in priboljškom. Naučiti se moramo le igro prilagajanja dandanašnjim življenjskih okoliščinam.
 
Postenje ni mišljeno kot shujševalna kura, temveč vedno kot čiščenje telesa (čeprav je možen 'stranski učinek' zmanjšanje odvečne maščobe, celulita itd). To je naraven proces in najcenejša metoda zdravljenja. Tudi bolni otroci in živali med boleznijo zavračajo hrano. Na ta način telo prihrani energijo, ki bi jo sicer porabilo za prebavo. S postenjem ostane vsa energija za boj proti bolezni. Že nekaj dni brez hrane zadostuje, da se telo prečisti in prežene bolezni, ki so se začele razvijati.
 
Nujno opravilo med postom je čiščenje črevesja, sicer je post škodljiv. V črevesju se lahko zadržuje 6 kg in več odpadnih snovi, ki od tam prehajajo nazaj v telo. Med postom absorbiranje strupov iz polnega črevesja lahko poteka še bolj intenzivno, saj telo nima dela s prebavljanjem zaužite hrane. Med postenjem se v telo sprosti veliko nakopičenih odpadnih snovi. Nekatere se izločijo kot običajno, nekaj pa se jih zadrži v pregibih črevesja. Zato se dodatno zastrupljamo, če se ne klistiramo vsak večer pred spanjem. 
 
Običajno smo premalo pozorni na to, kolikokrat opravljamo veliko potrebo in koliko ur traja, da zaužita hrana zapusti naše telo. Če je blato v telesu preveč časa, se strupi, ki bi se morali izločiti, zopet vsrkajo nazaj v organizem. Zato naj bi bilo blato v telesu največ 24 ur. To lahko tudi preverite - opravite preizkus: za en obrok pojejte samo kuhano koruzo in bodite pozorni, koliko časa bo trajalo, da jo izločite. Ker so koruzna zrna težko prebavljiva, jih v blatu z lahkoto opazimo. Če potrebuje več kot 24 ur, ste zaprti. To pomeni, da vaše telo vsrkava strupe iz blata in ni čudno, če vas pestijo težave kot so kronična utrujenost, pomanjkanje energije, debelost, depresija, slab zadah, krhki lasje in nohti, ... Vsekakor morate izboljšati delovanje črevesja.
 
 

Priprava na post

Posta se nikoli ne lotite z danes na jutri. Bolj kot boste postenje poznali teoretično, sploh t.i. zdravilne krize, laže ga boste izvajali v praksi. Nepoučeni se lahko marsičesa prestraši. Pred postom moramo opustiti slabe razvade, uživati moramo začeti polnovredno hrano: sadje, zelenjava, suho sadje, oreščke, semena, kalčke in piti sadne ter zelenjavne sokove. Zelo priporočljivo je pričeti z gibanjem vsako jutro in si zagotoviti vsaj 7 ur spanja.
 
Za pomoč pri načrtovanju posta lahko živila razvrstimo v nekaj skupin:
Sredstva, katera pomagajo očistiti strupe, ki jih zaužijemo s škodljivimi živili (več o tem v poglavju o razstrupljanju telesa): posušene alge, naravni vitamini (A, E in C), pivski kvas, cvetni prah.
 
Preden se lotimo posta, se lotimo diet za razstrupljanje, ki vodijo k postu:
 
V post se ne smemo kar slepo 'vreči', temveč se ga je treba lotiti premišljeno.
 
Človek se lahko posti dlje časa le, če se drži predhodnih stopenj, da se telo pripravi na post. Držati se moramo načel:
 
 

1. Postopno zmanjševanje količine hrane in izločanje živil

Tu sledimo šestim stopnjam – na vsaki stopnji izločimo eno vrsto hrane. Najprej opustimo živila, ki jih telo najteže prebavi in pustijo s presnavaljanjem največ strupenih odpadkov. Živila uživamo ločeno; med seboj jih ne mešamo.
 
               1.  izločimo živila živalskega izvora: meso, jajca, ribe, morske sadeže, mleko in mlečne izdelke
               2.  izločimo poživila: kava, tobak, čaj, sol, sladkor, kakav, alkohol, pregrete maščobe in olja
               3.  izločimo surove maščobe, olja in oljnice
               4.  izločimo kuhane žitarice
               5.  izločimo kuhano zelenjavo in sadje
               6.  izločimo še surove žitarice, sadje in zelenjavo
 
Teh šest stopenj nas blago pripelje do posta. Kako dolgo se držimo posamezne stopnje, je odvisno od načrtovane dolžine posta. Tako lahko stopnja traja le en dan, lahko pa tudi več dni. Zato moramo najprej določiti trajanje posta, šele nato načrtujemo ostale stopnje. Kmalu se tako izurimo pri zaznavanju potreb našega telesa, da začutimo, kdaj je treba preiti na naslednjo stopnjo oz. kdaj je postenja dovolj.
 

2. Post

Med postom ne jemo čvrste hrane, po mili volji pa pijemo vodo in sadne ter zelenjavne sokove, pri čemer naj nas vodi lastna žeja. Če smo močno zastrupljeni, moramo spiti 3 litre vode oz. sadnih ali zelenjavnih sokov na dan. Po enem dnevu posta lakota izgine. Če smo upoštevali stopnje o zmanjševanju količine hrane, bo post prijeten, saj bo imel le blage kratkotrajne znake, ki dokazujejo pospešeno izločanje strupov.
 
Ti znaki razstrupljanja so:
 
Če neprijetnosti kljub temu ne izginejo, zaužijemo nekoliko medu, da hitro uravna nivo krvnega sladkorja.
Lahko se zgodi, da nas v času posta preplavijo potlačena in zadržana čustva; včasih se je treba zjokati, kričati, 'pretepsti' vzglavnik... Ta občutja trajajo od nekaj minut do nekaj ur, sicer pa je razpoloženje med postom vedro.
Za močnejši učinek si lahko pomagamo tudi s pomožnimi sredstvi razstrupljanja (posebno poglavje).
 

3. Postopno uvajanje hrane

Pravilen zaključek posta je verjetno najbolj pomemben del posta. Če post prekinemo s preveč hrane oz. napačno hrano, lahko občutimo neprijetne posledice. Zato je treba hrano postopoma uvajati. Gre za popolnoma iste stopnje kot pri zmanjševanju količine hrane, le da si sledijo v obratnem vrstnem redu. Na tej stopnji se lahko že prepustimo prehranskemu nagonu, ki nas bo vodil k določeni hrani. Po postu začnejo ti nagoni zopet delovati. Vendar pozor: jejmo grižljaj za grižljajem – ravno toliko, kot potrebujemo. Organizem zdaj prenese le majhne količine hrane. Posta naj ne bi prekinili, dokler naš urin ne postane prozoren.
 
Če se lotimo posta na opisan način, ga brez težav obvladamo. Nenaden prehod od običajne hrane k postu ni priporočljiv, saj sproži neprijetne procese v delovanju organizma. Preden se lotimo daljših postov, se navadimo obvladovati telo s kratkotrajnimi posti. Na začetku nas pogosto vodi podzavest in dobimo napade lakote. Preženemo jih z žvečenjem (žvečilni brez sladkorja, korenček ali kakšno drugo trdo živilo, ki ga prežvečimo in izpljunemo).
 
Kdaj in kje se postiti?
Ko postenje obvladamo, je popolnoma vseeno. Za začetek se je pametneje odločiti za to v toplejših dneh in v času, ko psihično nismo zelo obremenjeni.
 
Kaj piti med postom?
Pijmo po majhnih požirkih, kot bi pijačo 'prežvečili'.
 
Sadne sokove (iz presnega sadja) razredčene z vodo. Ne mešajte jih med seboj in počakajte nekaj ur, preden zamenjate vrsto soka.
Priporoča se limonada: 1 dl limoninega soka zmešamo v pol do 1 liter vode. Je odlična postna pijača, ker vsebuje veliko C-vitamina, ta pa pospeši izločanje strupov in deluje kot naravno poživilo. Zmanjša občutek pomanjkanja.
Prečiščevalni učinek imajo tudi: jabolka, hruške, marelice, breskve, jagode, melone, lubenica, …
 
Zelenjavne sokove: iztisnemo zelenjavo in pijemo sveže. Uporabimo lahko korenje, zeleno, peso, špinačo… Zelenjavne sokove smemo kombinirati, lahko jim primešamo tudi jabolčni sok.
Če nimamo sokovnika, lahko svežo zelenjavo sesekljamo in jo od 12 do 24 ur namakamo v vodi pri sobni temperaturi. Precedimo in popijemo, zelenjavo zavržemo. Takšni sokovi nimajo tako zdravilnega učinka na telo.
 
Čarobni napoj: Ta napitek nam skrajša stopnje izločanja hrane pri pripravi na post. Limonin sok in feferon spodbujata delovanje izločal. Naravni sladkor iz sirupa ohranja nivo sladkorja v krvi.
Sestavine: 70% vode, 10% limoninega soka, 10% javorovega sirupa, 10% vode, v kateri se je namakal strt rdeč pekoč feferon.
 
Voda: naj ne bo klorirana. Dodamo lahko nekaj kapljic limone, da postane bolj vitalna.
 
 
Priporočena opravila in dejavnosti v času posta:
 
Primeri trajanja posta (za začetek naj bo krajši, naslednjič pa ga po želji podaljšamo) 
 

5 dni:     

   2 dni zmanjševanja količine hrane (3 stopnje na dan; z vsakim obrokom 1 stopnja)

   1 dan posta

   2 dni uvajanja hrane; obratni vrstni red kot pri zmanjševanju

 

9 dni:    

  3 dni zmanjševanja količine hrane (vsak dan 2 stopnji)

  3 dni posta

  3 dni uvajanja hrane

 

15 dni:   

  6 dni zmanjševanja količine hrane (ena stopnja dnevno)

  3 dni posta

  6 dni uvajanja hrane

 

30 dni:   

  12 dni zmanjševanja količine hrane (1 stopnja traja 2 dni)

  6 dni posta

  12 dni uvajanja hrane

 
Viri:
·         M. Frischknecht: Gesundheit als chance, Esotheria, 2005
·         V. Kališnik: Svetlo modra, Priročnik za duhovno rast in razvoj, Mladinska knjiga, 2006
·         M. Videnšek: Post za zdravje, Formatisk, 2008
·         Doktor Sonce: Post – pot do zdravja, Vale Novak, 2007
.         dr. N. W. Walker: Tudi vi se lahko pomladite, Aura 2009
 
 

 Želite preveriti, v kolikšni meri je vaše zdravje ogroženo zaradi strupenih snovi?

Naročite se na brezplačni bioresonančni pregled (več o tem...)

Pišite nam na naslov zdravje.zabava@gmail.com

 

Po navedenih virih povzela Maja Sršen
Za vas pripravil in objavil Tomaž Vrhovnik
December 2010

 

zdravje.zabava@gmail.com
 

IZJAVA O NEPREVZEMANJU ODGOVORNOSTI:

Informacije, ki so objavljene na teh spletnih straneh, so zgolj informativne narave (povzete iz navedenih virov).  Zato NE MOREJO NADOMESTITI OBISKA PRI ZDRAVNIKU. Iz tega razloga NE PREVZEMAMO ODGOVORNOSTI za vaša dejanja glede uporabe informacij in njihovih posledic. Za svoje zdravje ste odgovorni sami.