Zaužijemo dovolj vitaminov?

Pripravili smo povzetek predavanja dr. Marca DeAngelisa iz Italije, ki je svetovalec na Inštitutu medicine in športne znanosti za italijanski Olimpijski komite. Predava tudi na fakulteti univerze L'Aquila v Italiji.

 
Tudi sam zelo aktiven športnik. Zaveda se, kako zelo je za njegovo zdravje in zadosten nivo energije pomembna zdrava prehrana. Ravno iz tega razloga je zelo veliko časa namenil raziskavam za sestavo svojega jedilnika, ki bi zadostil vsem potrebam. Trudil se je, da bi z navadno hrano zadostil vse potrebe svojega organizma; da bi bil zdrav in vitalen. Sprva je bil prepričan in trdo odločen, da bo vsak dan realiziral svoj načrt prehrane, vendar je hitro ugotovil, da je ob mnogih obveznostih to zelo težko in po določenem času obupal.
 

Vas zanima, ali vaša prehrana zadosti vse potrebe telesa po vitaminih in mineralih?
Naročite se na brezplačni bioresonančni pregled (več o tem...), na katerem se testira nivo vitaminov in mineralov v telesu.
Prijavite se s sporočilom na elektronski naslov:

zdravje.zabava@gmail.com

 
Preberite članek do konca in ugotovite ali vam morda uspeva sledeče:

Vitamin A (retinol)

Krepi imunski sistem, pripomore k zdravi koži in dobremu vidu (retinol potrebujemo za tvorbo pigmenta, ki nam omogoča, da vidimo v mraku). Vitamin A skrbi za vlažnost sluznice v ustih in pljučih ter za razvoj močnih kosti in zdrave reproduktivne organe. Ker skrbi za tvorjenje povrhnjice kože, lahko večji odmerki A-vitamina pripomorejo k zdravljenju luskavice in aken. Z večjimi zalogami vitamina A lahko onemogočimo delovanje snovi, ki povzročajo rakave spremembe v celicah in tako zmanjšamo možnosti za rakava obolenja.
 
Za priporočeno dnevno količino vitamina A bi morali zaužiti vsak dan*:
Povečane potrebe po retinolu imajo ljudje, ki so na dietah z malo maščobami; ki jemljejo zdravila proti zniževanju holesterola; ki imajo kožne težave; so bolj občutljivi za okužbe; slabše vidijo v temi; s počasno rastjo v otroštvu; imajo suho-luskasto kožo; imajo suhe oči; vnetja dlesni; počasen razvoj zobne sklenine. Omenjeni bi torej morali zaužiti še večje količine omenjenih živil.

Vitamin B1 (tiamin)

Omogoča prenašanje živčnih signalov po telesu; telesu omogoča uporabiti energijo, ki se nahaja v hrani. Ker so zaloge vitamina B1 v telesu zelo majhne (če ga v enem obroku zaužijemo preveč, ga telo izloči), moramo poskrbeti za redno uživanje tiamina vsak dan. Uničujemo ga s pitjem kave, alkohola, pravih čajev ipd. Vitamin B1 omogoča boljšo koncentracijo in spomin, zato je priporočljiv že za zajtrk. Kroti tudi željo po sladkem, saj jo občutimo zaradi pomanjkanja tega vitamina. Za priporočeno dnevno količino vitamina B1 bi morali vsak dan zaužiti vsaj:
Večje odmerke tiamina bi morali uživati ljudje, ki: uživajo alkohol, živijo stresno, se ukvarjajo s športom, so starejši od 55 let, so prekomerno utrujeni, depresivni, jih mučijo glavoboli.

Vitamin B12

Potrebujemo ga za tvorjenje rdečih krvnih celic, za ovojnice okrog živčnih celic in nadzor našega apetita. Ker ga ni v rastlinah (razen v fermentirani soji), bi ga morali hrani dodajati predvsem vegetarijanci.

Vitamin C

Potrebujemo ga za tvorjenje kolagena, ki povezuje celice v koži, dlesnih in kitah. Pomaga belim krvničkam v boju proti okužbam, pripomore k hitrejšemu celjenju ran. Je antioksidant (nevtralizira proste radikale, ki povzročajo staranje in rakave spremembe). Če ga v enem obroku zaužijemo prevelik odmerek, se presežek hitro izloči z urinom – torej telo ne more tvoriti zalog C-vitamina in ga moramo uživati v manjših odmerkih tekom celega dne.
Vitamin C uničujejo ali onemogočajo njegovo delovanje: kajenje, kontracepcijske tablete, aspirin, zdravila za revmo. Mnogi ljudje se zavedajo, da je C-vitamin ključnega pomena za imunski sistem, zato ga že uživajo v večjih odmerkih. Vitamin C se nahaja predvsem v sadju in zelenjavi. Način pridelave in drugi dejavniki moderniziranja človeštva je povzročil, da je v sadju in zelenjavi dandanes mnogo manj vitaminov, kot jih je bilo nekoč.
Za primerjavo lahko vzamemo pomarančo – včasih je bila že v eni pomaranči priporočena dnevna količina C-vitamina. Danes bi morali za enak odmerek vitamina C pojesti kar 7 pomaranč ali recimo 100 g paprike čili.
 
Večje odmerke C-vitamina bi morali uživati ljudje, ki so pogosto prehlajeni in zbolevajo za različnimi okužbami; tisti, ki jim primanjkuje energije; ljudje s krvavečimi dlesnimi; tisti, ki se jim hitro pojavijo modrice; ljudje z mozolji; kdor ima težave s krvavitvami iz nosu in s počasnim celjenjem ran.

Vitamin E

Je močan antioksidant, saj nevtralizira škodljive proste radikale. Ohranja zdravo kožo in stene naših celic, živčevje, srce, rdeče krvničke in mišice. Telo ga lahko skladišči le kratek čas, zato ga moramo redno uživati (tekom celega dne).
Vitamin E uničujejo margarina, predelana hrana, onesnaženo okolje in kontracepcijske tablete.
Priporočeno dnevno količino (RDA) E-vitamina lahko dobimo z vsakodnevnim uživanjem:
 
Večje odmerke E-vitamina od priporočene količine bi morali uživati ljudje, ki uživajo nenasičene maščobe (rastlinsko olje, margarina, semena, oreški). Tudi tisti, ki živijo v zelo onesnaženem okolju in ki bi radi upočasnili staranje. Večjo potrebo po E-vitaminu kažejo naslednji simptomi: izčrpanost že po vadbi nizke intenzivnosti, krčne žile, neplodnost, pomanjkanje spolne sle, izguba mišičnega tonusa, hiter pojav modric.
 
 
Tu so omenjeni predvsem tisti vitamini, ki jih naše telo resnično potrebuje v rednih odmerkih večkrat dnevno, saj jih ni sposoben skladiščiti. Velika težava, zaradi katere manjka vitaminov, je velika občutljivost vitaminov na dejavnike okolja: mnogi vitamini propadejo na zraku, večina ne prenese visokih temperatur (kuhanja), nekatere uniči svetloba
 
Pomislimo – koliko surove hrane pojemo; ki je spravljena v temi, brez poškodb lupine, ki ščiti vitamine pred zrakom?
Ali prav zares zaužijemo dovolj vitaminov?
 
Še nekaj besed o mineralih. Tudi ti so izjemnega pomena za zdravje in dobro počutje. Mnogim molekulam v našem telesu omogočajo delovanje, ki brez njih ne bi bilo mogoče (rdeča krvnička lahko prenaša kisik samo takrat, ko je v hemoglobinu shranjeno železo). Tudi minerale moramo redno uživati s prehrano, saj jih ves čas porabljamo in izgubljamo (potenje, uriniranje). Težave, ki kažejo na pomanjkanje mineralov: razdražljivost, krči, krhke kosti in slaba gostota kosti. Nekaj primerov, kje najdemo najbolj pomembne minerale:

ŽELEZO

Predstavlja delež rdečega pigmenta naše krvi in pomaga prenašati kisik po celem telesu. Železa verjetno primanjkuje ljudem, ki: so utrujeni, imajo glavobole, jim izpadajo lasje, imajo krhke nohte, so blede polti, nimajo apetita, se jim ponavljajo okužbe, …

KALIJ

Potrebujemo ga za usklajeno delovanje mišic in živčevja v telesu, uravnava količino tekočine v telesu, ohranja ustrezno kislo-bazično ravnovesje v telesu. Preveč soli lahko prepreči telesu, da bi uporabilo natrij. Da bi zaužili ustrezno količino kalija, bi morali vsak dan zaužiti npr. 5 banan.

SELEN

Je močan antioksidant, ki onemogoča delovanje prostih radikalov, ki bi sicer škodovali srcu in povzročajo nastanek nekaterih vrst raka. Zmanjšuje tudi škodljivo delovanje nekaterih težkih kovin v telesu (živo srebro, arzen). Sodeluje tudi pri nastajanju zdrave semenske tekočine in varuje prostato. V predelani hrani je uničena večina selena. Priporočeno dnevno količino lahko zaužijemo z:
             
Večje količine selena bi morali uživati ljudje z znaki prezgodnjega staranja, s prhljajem, moški, ki imajo težave s plodnostjo in s prostato.
 
*Omenjene vrednosti niso pretirane. V večini drugih virov so priporočene dnevne količine (RDA) omenjenih vitaminov in mineralov še nekoliko večje, kot navaja dr. Marco DeAngelis. Temu ustrezno so navedene večje količine živil, ki vsebujejo omenjene vitamine in minerale.  Največkrat so v virih omenjeni tudi optimalni odmerki (količina, ki naj bi zagotavljala tudi dobro počutje in ne samo 'odsotnost bolezni'), ki so tudi desetkrat večji kot priporočene količine (RDA).
 
Tukaj seveda niso omenjeni vsi vitamini in minerali, saj namen prispevka ni predstavljanje vitaminov, temveč pobuda za razmislek, zakaj naše počutje morda ni tako dobro, kot bi moralo biti in da za to niso krive (zgolj) stresne okoliščine, temveč tudi prehrana.
 
Marsikaj se da izboljšati že samo s povečanjem vnosa nekaterih vitaminov in mineralov.
 
Vsak lahko sam zase presodi, ali jih je zmožen dobiti iz prehrane; ali ima čas za nakup in ustrezno pripravo ustreznih živil, ali ta živila sploh ustrezajo okusu posameznika itn.
 
Na podlagi tega lahko vsak posameznik ugotovi, ali zaužije dovolj vitaminov in mineralov ali bi jih bilo smiselno dodajati z dopolnili.
Tudi nam, svetovalcem za pravilno prehrano ljudje vsakodnevno zastavljajo vprašanja »Ali misliš, da bi prav zares moral dodajati vitamine in minerale?« Odgovor na to vprašanje poiščemo skupaj s podobnim razmišljanjem kot je bil tale članek.
 
Tudi vam lahko svetujemo pri izbiri ustreznega dopolnila k prehrani; predvsem po opravljeni bioresonančni analizi.

  

Pripravila:
Maja Sršen,
Svetovalka za zdravo življenje
 
Objavil Tomaž Vrhovnik
Zdravje.zabava@gmail.com
Julij 2011